Plastenke
Ustekleničena ali embalirana voda je proizvod, ki smo se mu v Sloveniji še nedavno posmehovali. Zakaj bi kupovali nekaj, kar lahko dobimo praktično zastonj? Agresivne marketinške kampanje in vplivi iz tujine pa so v dobrih 10 letih ustvarili trend pitja ustekleničene vode. Ker je v Sloveniji kar 86,2 %[1] te vode zapakirane v plastično PET embalažo, ki je problematična tako z zdravstvenega kot okoljskega vidika,si pobliže poglejmo vse slabosti (in redke prednosti) plastenk.
SLABOSTI UPORABE PLASTENK
ZDRAVJE:
PET plastika (polietilen tereftalat - iz tega materiala so večinoma izdelane običajne plastenke) v vodo dokazano izloča antimon, ki ga je IARC (Mednarodna agencija za raziskavo raka) razvrstila v 2B skupino, kar pomeni, da lahko povzroča raka. Raziskave so pokazale da se izločanje antimona v vodo poveča z visokimi temperaturami in časom. V nasprotju s trditvami številnih člankov v popularnih in spletnih medijih, PET plastika v vodo ne izloča bisfenola A (BPA). Več...
OKOLJE:
Plastenke povzročajo številne neposredne in posredne negativne učinke na okolje.
- Energetska poraba
Energetska potrošnja pitja embalirane vode je večplastna. Nafta se uporablja kot osnovni proizvodni material, energija (najpogosteje prav tako pridobljena iz fosilnih goriv) se porablja za proizvodnjo steklenic in polnjenje vode, energetsko potraten pa je tudi transport steklenic z vodo v trgovine in na mesto potrošnje. Velike količine energije za enak rezultat, kot če samo odpremo pipo v kuhinji. Pri lokalno prodajanih embaliranih vodah največji delež energije porabimo pri proizvodnji embalaže, pri daljših transportih pa na račun prevoza[2].
- Ogljični odtis
Velikost ogljičnega odtisa je pravzaprav posledica količine potrošene energije za proizvodnjo obravnavane enote, v našem primeru plastenke. Predvsem zaradi energetske intenzivnosti proizvodnje plastike in transporta ter nizke učinkovitosti recikliranja, je ogljični odtis plastenke velik. Rezultati analiz segajo od 173 do 250 g CO2e na liter vode iz plastenke, kar je tudi do 6000-krat več kot pri vodi iz vodovoda. Več...
- Odpadki
Povprečni Slovenec popije približno 56 l embalirane vode letno. Če odštejemo tisto iz steklene embalaže, to pomeni približno 200 milijonov pollitrskih plastenk letno! Ker recikliramo oz. predelamo le dobrih 20 % plastike[3], to teoretično pomeni kar 150 milijonov plastenk, ki samo v Sloveniji samo v enem letu končajo na odpadu ali še huje – v naravi! Poleg tega je večina reciklirane plastike uporabljene v manj vrednih proizvodih (downgrading), ko so npr. cevi in prej ali slej konča na odpadu. Več...
DENAR:
Voda v plastenkah je kar 274-krat do 2.695-krat dražja od cene vode iz vodovoda[4]. Razlike gredo predvsem na račun vrste (beri blagovne znamke) ustekleničene vode, velikost pakiranja in na drugi strani lokalnih cen vode iz pipe. Jasno pa je nekaj – razlika je ogromna in predstavlja edinstven primer prodajanja enake dobrine s takšnim cenovnim pribitkom. Dejstvo, ki si ga marketinški oddelki proizvajalcev vode v plastenkah nedvomno štejejo v čast. Več...
DRUŽBA:
Ustekleničena voda nasploh se vse pogosteje znajde na zatožni klopi tudi zaradi problematike komercializacije oz. privatizacije skupnega dobra. Voda (podobno ko npr. zrak) po mnenju mnogih posameznikov in civilnih pobud ne bi smela biti predmet ustvarjanja profita. V nekaterih državah, kjer je voda redka dobrina, se pojavljajo že tudi problemi (in posledični nemiri) izčrpavanja vodnih virov zaradi prodaje ustekleničene vode.
PREDNOSTI VODE V PLASTENKAH
KRIZNA OBMOČJA:
Voda v plastenkah predstavlja edini vir te življenjske tekočine na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče ali druge vrste kriz (vojne, neobstoječi vodovodni sistemi,...).
OBMOČJA SLABE KAKOVOSTI VODE IZ VODOVODA:
Seveda obstajajo območja kjer voda iz vodovoda ne zadostuje sanitarnim kriterijem. Če ne obstajajo druge (zdravju in okolju prijaznejše) rešitve tega problema, je embalirana voda edina izbira. UNEP v publikaciji Freshwater in Europe ugotavlja, da je v EU dobrih 10 % prebivalstva izpostavljenega potencialno oporečni vodi[5].
PRIROČNOST:
Argument, ki se ga v času vse močnejšega zavedanja o pomenu družbene in okoljske odgovornosti izogibajo tudi proizvajalci vode v plastenkah, a je na žalost še vedno eden izmed glavnih razlogov za nakup. Živimo v dinamični družbi in povprečen človek dnevno opravi številne poti. Ker točenje vode v steklenico zahteva določen trud in načrtovanje, je nakup vode v plastenki, ko nas pač zagrabi žeja, preprostejša rešitev. Zavedanje o vseh slabostih vode v plastenkah bi nas moralo spodbuditi k premagovanju te 'lenobe'. Pomaga pa tudi 'povratek' javnih pip in socialnih gibanj, ki npr. restavracije spodbujajo k točenju vode iz vodovoda.
Vidimo torej, da imajo plastenke poleg slabosti tudi nekaj prednosti. Zato naš namen ni boj proti plastenki, temveč odpravljanje nepotrebnega in prekomernega kupovanja embalirane vode. Voda v plastenkah naj opravlja svojo osnovno funkcijo, ki je zagotavljanje pitne vode na območjih in v situacijah, ko je to edini način. Borimo pa se proti potrošniško usmerjeni masovni proizvodnji embalirane vode, ki jo je ustvaril agresivni marketing, s katerim je industrija osvežilnih pijač začela ob začetku padanja proizvodnje. Agresivni marketing, ki je ustvaril t.i. ''manufactured demand'' ali ustvarjeno potrebo.
REŠITVE
Bidoni za večkratno uporabo iz ostalih plastičnih materialov
Številni modeli bidonov za pitje vode in ostalih napitkov so narejeni iz trdih plastik. Te vrste plastike v vodo ne spuščajo antimona in do določene mere rešujejo okoljsko in stroškovno problematiko pitja embalirane vode, saj spodbujajo pitje vode iz vodovoda. Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da so narejene iz plastike, katere proizvodnja je energetsko zelo intenzivna. Odmevna pa je bila nedavna afera v ZDA, ko so ugotovili, da številne steklenice iz trdih plastik v vodo izločajo bisfenol A (BPA), ki negativno vpliva na človekovo reprodukcijsko sposobnost in povzroča kardiovaskularne bolezni ter diabetes[6]. Odkritje je bilo še posebej šokantno, ker je bilo iz polikarbonatov narejena večina stekleničk za dojenčke. Od te afere je precej proizvajalcev prenehalo uporabljati materiale, ki vsebujejo BPA, toda senca dvoma ostaja.
Aluminijasti in jekleni bidoni za večkratno uporabo
Kljub temu, da je proizvodnja kovin energetsko intenziven postopek, lahko trdimo, da so kovinski bidoni za vodo okolju prijazni. Predvsem aluminij ima zaradi svoje cene namreč izredno visoko stopnjo recikliranja, poleg tega pa omogoča teoretično neskončno uporabo in s tem manjše vplive na okolje ter seveda precej manjše stroške pitja vode. S stališča zdravja so problematične manj kakovostne steklenice iz kovinskih materialov, saj premazi v notranjosti pogosto vsebujejo BPA, ki se uporablja kot zaščita pred korozijo[7]. Prepoznavnejši proizvajalci so ob zgoraj omenjeni aferi prenehali uporabljati BPA.
Steklenice
Običajna steklenica je lahko odličen nadomestek plastenkam. Na vsak način je okolju prijazna, saj omogoča redno uporabo za pitje vode iz vodovoda. Poleg tega je steklo material, ki ga lahko 100% recikliramo teoretično neskončnokrat[8]. Steklo je inerten material, ki ima minimalno interakcijo z vodo. Problem stekla pa je vsekakor dejstvo, da lahko razbije. Običajne steklenice so dokaj krhke in nimajo dodatne zaščite pred udarci, zato so primerne bolj za stacionarno uporabo in zahtevajo precejšnjo mero previdnosti pri uporabi. Več o prednostih steklene embalaže za pitje vode in shranjevanje živil nasploh.
Flaška
Flaška je naša rešitev zdravstvene, okoljske, stroškovne in družbene problematike pitja embalirane vode iz plastenk. Narejena je iz stekla, za katerega smo že ugotovili, da je najprimernejši material za shranjevanje vode in se lahko reciklira v izdelke z enako funkcijo. Namenjena je redni uporabi za pitje vode iz vodovoda, s čimer lahko občutno zmanjšate svoj okoljski odtis na področju odpadkov in porabe energije. Flaška je opremljena z zaščitno nogavico, ki jo ščiti pred udarci, vodo pa pred svetlobnimi in temperaturnimi vplivi. Novi 0,5 l model je dodatno okrepljen in je možnost razbitja še manjša. Tako je Flaška primerna tudi za aktivne ljudi in jo lahko uporabljamo med športnimi aktivnostmi. Seveda pa se moramo zavedati, da se steklo ob ekstremnih situacijah še vedno lahko razbije. Zaščitna nogavica s svojimi pisanimi dizajni opravlja tudi vlogo psihološkega sprožilca in nas 'opominja' na pitje vode.
[1]Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije (www.voda.si)
[2] Energy implications of bottled water, P H Gleick and H S Cooley, 2009
[3] The Compelling Facts About Plastics 2009
[4] http://mojevro.finance.si/238946
[5] http://www.grid.unep.ch/product/publication/freshwater_europe/consumption.php
[6] http://www.medicalnewstoday.com/articles/151156.php
[7] http://www.treehugger.com/SIGG%20Quality%20Guarantee-%20April%2015%202008%20%282%29.pdf
[8] http://www.vitrum.si/znacilnosti-stekla-steklene-embalaze
.